[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Kljub temu me jeÏe spet muãila samo radovednost, ki je tokrat Ïe od vse-ga zaãetka spominjala tudi na ljubosumnost.Zame sobili ti fantje samo drugaãni, drugaãni od vseh drugih inpredvsem veliko bolj tuji.Vsi drugi so bili namreã Ïerazdeljeni v dve znani skupini, na tiste iz salezijanske-ga doma in iz doma svetega Vincenca, ki so 0 e zmeromopravljali poboÏnosti prvih petkov in verovali, upali, inna one druge, ki so se zbirali po vogalih in se odloãali,da ukrenejo nekaj na lastno pest; vseeno pa so imelioboji nekaj skupnega, bili so somi0 ljeniki, soborci . . .Ti trije pa niso imeli z nikomer niã, Ïiveli so vsak zase instregli le vsak svojemu apetitu.Îiveli so odtrgani od lju-di, zavrÏeni, osamljeni, onstran robu, kamor me je kototroka, Ïejnega osebne svobode in pohuj0 ljivega pogu-ma, zmerom mikalo, a se nikoli nisem upal stopiti.De-72 LJUBEZENBESeDAlovali so name kratko malo kot gangsterji, ki so Ïe odnekdaj burili mojo domi0 ljijo.Ob misli nanje sem zdajtrpel ne samo du0 evno, ampak tudi telesno, ker sem jihkljub vsemu tako slabo poznal.In 0 e bolj zaradi tega, kersem slutil, da se jim nikdar ne bom mogel pribliÏati injih do kraja spoznati.Serajev Karel je navsezadnje res Ïivel daleã, v Pesel-hausu, v edinem stanovanjskem bloku na robu Zelenejame, v nekak0 nem ãlove0 kem ãebelnjaku, iz katerega jebilo res teÏko izlu0 ãiti posameznega fanta.Toda staraSerajka je vsaj dvakrat na teden pri0 la k nam, sedla k0 tedilniku in potem, naslonjena s komolcem na rob 0 te-dilnika, ves popoldan srebala z materjo cikorijino broz-go, kramljala, pripovedovala o vsem, kar ji je pri0 lo najezik.In kaj sem lahko razbral iz njenih besed o Karlu,kaj iz njenega znaãaja, kaj iz njenega videza izku0 ene inza svoja leta bistre Ïenske? Niã.Spominjal sem se samodneva, ko je njen mlaj0 i sin Polde od0 el v partizane: slo-nela je na robu 0 tedilnika kot vse prej0 nje popoldneve inrekla:»Meni zdaj Ïe ne more veã sfaliti, Tilka.Starej0 i je ne-pobolj0 ljiv falot, mlaj0 i je v hribih . . .Naj zmagajo eniali drugi, pokojnine ne bom zgubila.«In Vodnikov Janez? Saj ni nikoli z niãimer izstopal.Tudi videti ga skoraj ni bilo.Dvakrat ali trikrat, ko sempri0 el v ãevljarsko delavnico k njegovemu oãetu in sem73 LJUBEZENBESeDAstal pri njem v samih nogavicah, ãakaje, da mi nabije naizlizane pete mojih edinih ãevljev nove podkvice to-rej dvakrat ali trikrat, ko zaradi sramu nisem Ïelel videtinikogar, je Janez smuknil iz stanovanja v nadstropjumimo odprtih vrat delavnice na cesto.Enkrat je mimo-grede zavil v delavnico, izbrskal iz cigaretnice na oãetoviãevljarski mizici cigareto, si jo priÏgal in poprosil:»Daj mi 0 e nekaj denarja, da grem v kino.Do zdajlesem buljil v knjige, da sem Ïe ãisto trapast.«Stari Vodnik je segel za hrbet po listnico v hlaãnemÏepu in mu brez besede dal nekaj denarja, ker je oãitnoverjel, da je fant ves popoldan presedel pri knjigah.Tudipri drugih ljudeh je Janez veljal za marljivega 0 tudenta,ki bo najbrÏ 0 e visoko prilezel, ampak to je bilo tudi vse,kar se je vedelo o njem.Tu je bil torej samo 0 e Papagajãek.Tega sem edineganekoliko bolje poznal, ker sem vsa 0 tiri leta hodil v os-novno 0 olo na Zalo0 ki cesti mimo njihove hi0 e v Koro0 -ãevi ulici, povrh tega pa mi je pred dobrim mesecemobljubil kanarãka.To je bila nekam ãudna hi0 a, Ïe zaradi Papagajãkovihptic, ki so pozimi 0 ãebetale in prepevale v vsem prvemnadstropju in pod streho, pozimi pa so vre0 ãale v veli-ki vrtni kletki za hi0 o; v hi0 i pa so bili tudi nekam ãud-ni ljudje.Oãeta nikoli nisem videl in je najbrÏ Ïe zdav-naj umrl.Zato pa je ves ãas mojega osnovnega 0 olanja74 LJUBEZENBESeDAprebil na dvori0 ãu ob hi0 i Ïivahen pritlikavãek, majcen,drobcen, zaostal fantiãek, za katerega so ljudje govori-li, da mu postiljajo kar v peharju za kruh.Tudi ta jemedtem Ïe umrl, tiho in neopazno, kakor paã umirajootroci, katerih smrt je celo najbliÏjim sorodnikom bolj volaj0 anje kot v trpljenje [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]
zanotowane.pl doc.pisz.pl pdf.pisz.pl trzylatki.xlx.pl
.Kljub temu me jeÏe spet muãila samo radovednost, ki je tokrat Ïe od vse-ga zaãetka spominjala tudi na ljubosumnost.Zame sobili ti fantje samo drugaãni, drugaãni od vseh drugih inpredvsem veliko bolj tuji.Vsi drugi so bili namreã Ïerazdeljeni v dve znani skupini, na tiste iz salezijanske-ga doma in iz doma svetega Vincenca, ki so 0 e zmeromopravljali poboÏnosti prvih petkov in verovali, upali, inna one druge, ki so se zbirali po vogalih in se odloãali,da ukrenejo nekaj na lastno pest; vseeno pa so imelioboji nekaj skupnega, bili so somi0 ljeniki, soborci . . .Ti trije pa niso imeli z nikomer niã, Ïiveli so vsak zase instregli le vsak svojemu apetitu.Îiveli so odtrgani od lju-di, zavrÏeni, osamljeni, onstran robu, kamor me je kototroka, Ïejnega osebne svobode in pohuj0 ljivega pogu-ma, zmerom mikalo, a se nikoli nisem upal stopiti.De-72 LJUBEZENBESeDAlovali so name kratko malo kot gangsterji, ki so Ïe odnekdaj burili mojo domi0 ljijo.Ob misli nanje sem zdajtrpel ne samo du0 evno, ampak tudi telesno, ker sem jihkljub vsemu tako slabo poznal.In 0 e bolj zaradi tega, kersem slutil, da se jim nikdar ne bom mogel pribliÏati injih do kraja spoznati.Serajev Karel je navsezadnje res Ïivel daleã, v Pesel-hausu, v edinem stanovanjskem bloku na robu Zelenejame, v nekak0 nem ãlove0 kem ãebelnjaku, iz katerega jebilo res teÏko izlu0 ãiti posameznega fanta.Toda staraSerajka je vsaj dvakrat na teden pri0 la k nam, sedla k0 tedilniku in potem, naslonjena s komolcem na rob 0 te-dilnika, ves popoldan srebala z materjo cikorijino broz-go, kramljala, pripovedovala o vsem, kar ji je pri0 lo najezik.In kaj sem lahko razbral iz njenih besed o Karlu,kaj iz njenega znaãaja, kaj iz njenega videza izku0 ene inza svoja leta bistre Ïenske? Niã.Spominjal sem se samodneva, ko je njen mlaj0 i sin Polde od0 el v partizane: slo-nela je na robu 0 tedilnika kot vse prej0 nje popoldneve inrekla:»Meni zdaj Ïe ne more veã sfaliti, Tilka.Starej0 i je ne-pobolj0 ljiv falot, mlaj0 i je v hribih . . .Naj zmagajo eniali drugi, pokojnine ne bom zgubila.«In Vodnikov Janez? Saj ni nikoli z niãimer izstopal.Tudi videti ga skoraj ni bilo.Dvakrat ali trikrat, ko sempri0 el v ãevljarsko delavnico k njegovemu oãetu in sem73 LJUBEZENBESeDAstal pri njem v samih nogavicah, ãakaje, da mi nabije naizlizane pete mojih edinih ãevljev nove podkvice to-rej dvakrat ali trikrat, ko zaradi sramu nisem Ïelel videtinikogar, je Janez smuknil iz stanovanja v nadstropjumimo odprtih vrat delavnice na cesto.Enkrat je mimo-grede zavil v delavnico, izbrskal iz cigaretnice na oãetoviãevljarski mizici cigareto, si jo priÏgal in poprosil:»Daj mi 0 e nekaj denarja, da grem v kino.Do zdajlesem buljil v knjige, da sem Ïe ãisto trapast.«Stari Vodnik je segel za hrbet po listnico v hlaãnemÏepu in mu brez besede dal nekaj denarja, ker je oãitnoverjel, da je fant ves popoldan presedel pri knjigah.Tudipri drugih ljudeh je Janez veljal za marljivega 0 tudenta,ki bo najbrÏ 0 e visoko prilezel, ampak to je bilo tudi vse,kar se je vedelo o njem.Tu je bil torej samo 0 e Papagajãek.Tega sem edineganekoliko bolje poznal, ker sem vsa 0 tiri leta hodil v os-novno 0 olo na Zalo0 ki cesti mimo njihove hi0 e v Koro0 -ãevi ulici, povrh tega pa mi je pred dobrim mesecemobljubil kanarãka.To je bila nekam ãudna hi0 a, Ïe zaradi Papagajãkovihptic, ki so pozimi 0 ãebetale in prepevale v vsem prvemnadstropju in pod streho, pozimi pa so vre0 ãale v veli-ki vrtni kletki za hi0 o; v hi0 i pa so bili tudi nekam ãud-ni ljudje.Oãeta nikoli nisem videl in je najbrÏ Ïe zdav-naj umrl.Zato pa je ves ãas mojega osnovnega 0 olanja74 LJUBEZENBESeDAprebil na dvori0 ãu ob hi0 i Ïivahen pritlikavãek, majcen,drobcen, zaostal fantiãek, za katerega so ljudje govori-li, da mu postiljajo kar v peharju za kruh.Tudi ta jemedtem Ïe umrl, tiho in neopazno, kakor paã umirajootroci, katerih smrt je celo najbliÏjim sorodnikom bolj volaj0 anje kot v trpljenje [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]